Danes, v torek, smo se peš podali proti Blejskemu jezeru, kjer nas je, pod Titovo vilo, pričakoval oče našega prvošolca Jerneja. Gospod Janez nas je, že nekaj časa nazaj, povabil na pletno oziroma na vožnjo do otoka in nazaj. Seveda smo priložnost z veseljem izkoristili. Tako tudi pot do jezera ni bila prenaporna. Previdno smo zapolnili vsa mesta v pletnah in kmalu se je na progi Vila – otok odvijala prava mala tekma – bolj za šalo kot zares. Našo pletno je skoraj čisto sam vozil kar naš sošolec Jernej, zato se ve, kdo je zmagal.
Vsi smo dobre volje sestopili na otoku in noge so nas kar same ponesle po stopnicah navkreber. Pa nas je gospod Janez še enkrat sladko presenetil in prijaznima dekletoma za sladoledno skrinjo naročil, naj vsakemu od nas naložita po kepico okusnega sladoleda. Kar nekaj “dela” so imeli otroci s to sladico, saj so bile prave kepe, ne kepice. Ob tem smo opazovali zanimive stavbe okoli nas, za katere so skrbeli strokovnjaki, ki jih pripravljajo, da bodo zasijale v vsej svoji lepoti in svojem pomenu. Lepo bo. Na otoku je bilo tudi mnogo obiskovalcev, kar nam je dalo misliti, da nas obkrožajo res zanimivi kotički sveta, pa se večkrat tega sploh ne zavemo. Nato smo se sladke volje spustili po stezici do obale Blejskega otočka ter zapeli tisto o Bledu in njegovi lepoti. Druga dva prijazna gospoda sta nas zopet popeljala na naše startno mesto. Hvala vsem, ki so nas varno vozili po jezeru, posebno še gospodu Janezu Pazlarju, ki nam je priredil pravi pravcati uvod v poletno razvajanje in uživanje. In pot nazaj v šolo, ni bila, prav zaradi tega, čisto nič naporna.
Še enkrat hvala.
Nekaj utrinkov:
