zimo in še vse ostalo, kar ne sodi na našo Zemljico. Komaj smo čakali, da v šolo znova pridejo tudi maškare. Vsako leto je na ta pustni dan, če smo le v šoli, tako pisano. Tudi letos je bilo. Bilo nas je vseh barv in oblik, od muck, ježkov, polonic do raznovrstnih bojevnikov. To leto smo se družili le vsak v svojem razredu. Prav tako smo imeli predstavitve in prav tako tudi prave male karnevale, kjer se je rajalo in pelo. In se veselilo pomladi. Tudi po vasi smo se šli pokazat, z željo, da pride čim prej pomlad. Tokrat so nas domačini v Ribnem počakali kar ob ustaljeni poti in nam darovali priboljške. Ko smo prišli v šolo in videli, kako bogato so nam darovali, smo skakali skoraj do stropa. In če maškare skačejo visoko, pravi stara ljudska modrost, bo vsega dovolj in še vse dobro. Tako, da se nam ni treba ničesar bati, le pogumno v novo pomlad.
