Kako bo pri nas lepo,
ko pride pomlad, pomlad.
Ves svet bo od trobentic zlat
in kos bo žvižgal prvikrat:
KAKO JE DANES LEPO!
Tako pomladno smo začeli, na prvi pomladni četrtek to leto, ki je bil hkrati tudi dan mamic, krajši kulturni dogodek na naši šoli. Opevali smo tako pomlad kot naše mamice. Vsak razred, v svojem mehurčku, se je predstavil s točko ali dvema. Čeprav smo bili za hodnik in stopnišče narazen, smo bili vseeno povezani – preko MsTeams-ov. Učiteljica Alenka je pripravila razredne recitacije, učiteljica Anja »povezovalno ekipo« učencev Radia Strgavnik in vezni tekst, vsak oddelek pa je še dodal svoj piskrček k dogodku bodisi z zapeto pesmico bodisi z inštrumentalno točko. Zato vsem učiteljicam in učencem kličemo en velik hvala, saj je v tem času mehurčkov še kako pomembno, da najdemo pot k, vsaj navideznemu, druženju.
Že naslednji dan smo izkoristili prijetne temperature meseca marca in, zopet v mehurčkih, poskrbeli še za okolico naše šole. Pograbili smo trato ob šoli in zelenico pred njo, prezračili vrtno uto, uredili cvetlične grede, posejali semena žametnic in ognjiča ter z »našimi« drobnimi ročicami pripravili posušena zelišča, z našega vrta, za dišeče vrečke. Nekaj sejemo, drugo žanjemo. Tako to je in tako mora biti. Zato, z radostjo in polni pomladne energije zremo naprej. Naj živi pomlad!
