V prvem tednu oktobra smo, še več pozornosti kot sicer, namenili prav našim najmlajšim. Pravzaprav smo imeli uvod v ta teden že četrtek pred njim. Tako, kot se ravnajo pravi kmetje, smo se z njimi tokrat tudi mi, ravnali po vremenu. Koruzo je bilo treba potrgat, ni kaj. “Nč, ta konc tedna jo bo pa treba, ni kej, je glih prov zrela ….zato, kr, …zavihat rokave,” je rekel Tomaž, ki nas je to leto povabil na ličkanje koruze na svojo kmetijo k Čudno v Ribnem. Učence 3., 4. in 5. razreda je “odpeljal” na njivo, kjer je nazorno pokazal, kako moramo koruzo potrgati, ostali pa so na kmetiji že ličkali pripravljen kup in delali prostor za novo prikolico. Na kmetiji jim je pomagal gospod Iztok, ki je povedal, kako se koruza lička in učence povabil še k robkanju koruze. Kakšne pripomočke so vse imeli včasih! Vsak se je preizkusil v vsem. Ko smo se starejši vrnili s polno prikolico koruze, se jim niso oči zasvetile od veselja, ampak od …. No ja, saj smo jim pomagali. Skupaj nam je šlo prav dobro od rok. Sicer nam je moral Tomaž ves čas malo pod roke gledat, ker že trgat nismo znali čisto pravilno, potem se je zataknilo še pri ličkanju, pa da o vezanju sploh ne govorimo… Ampak, robkat pa res ni bilo težko. Ja, je pa letelo na vse strani! Pa smo vsako zrnje lepo pospravili v posode, da smo videli, kako veliko delo smo opravili. Iz te moke bi bilo kruha! Pa bo le za krmo. Tomaž in Iztok sta bila kljub vsem težavam z nami kar zadovoljna. Mi pa smo videli, da to sploh ni tako enostavno delo, ko se ga enkrat polotiš, zares.
Z zvezano koruzo smo, ob pomoči Tomaževe mame, okrasili gank. Prav lep je bil videti. Prvošolci in drugošolci so se z učiteljicami naučili tudi dva ljudska plesa, tako da smo na koncu imeli pravi likof. Tudi z “babo” smo se posladkali. Do nje smo se dokopali med ličkanjem. O, veselja! Ampak smo bili tako zagnani, da smo prav vsi delali do konca.
Takoj naslednji dan so tretješolci obiskali Sadovnjak Resje in dan preživeli nadvse zdravo in poučno. Spoznali so, kaj vse gojijo in koliko dela je potrebnega, da dobijo pridelek. Seveda pa na količino sadja, tudi pri njih, vplivajo vremenske razmere. Učenci in učiteljice so tako, v petek, lahko uživali v čudovitem vremenu in okusnih jabolkih, s katerimi so se posladkali.
Prav Teden otroka smo večino preživeli kar v prostorih šole in res razigrano uživali te dni, kot je velel letošnji slogan Tedna otroka. Šolo smo okrasili s pisanimi stopali, ki smo si jih obrisali, izrezali iz papirja in jim nadeli razigrane vzorce. Zdaj krasijo hodnike in učilnice naše šole. V OPB so bučam, ki nam jih je prijazno poklonil naš krajan, nadeli nove razigrane obraze, ki že čakajo, da okrasijo okenske police. Teden smo razigrano tudi zaključili, in sicer skupaj z vitezi Gašperja Lambergarja. V Bodeščah so nam, skupaj s KD Ribno, pričarali pravi mali viteški turnir, kjer so se, v viteških veščinah, lahko urili tudi otroci.
Hvala vsem, ki ste popestrili “naš” teden.
.
